Miklavž vstopi skozi okna

Tuesday, November 28, 2017

Božiček prihaja skozi okna

Nad daljno Laponsko se je zdanilo.
Se kdaj vprašate, kje je Laponska? Kaj tukaj najpogosteje jemo? Kaj počnemo po službi?
Stavim, da ne. Samo ne goljufaj. Dobro poznam vsa tvoja početja. Navsezadnje sem Božiček. Ja, prav slišite. SVETI BOŽIČ.
Ha, mislili ste, da ne obstajam. No, obstajam. Lepo opravljeno, kajne? Imam brado (zdaj je modna), ni mi treba skrbeti v telovadnici (trebuh je dobrodošel) in nimam težav z odločitvijo, kaj obleči za v službo. Poleg tega preživim veliko časa na prostem, letim po svetu in vedno mi nekdo pusti sendvič z medom in toplo mleko na mizi.
Kaj? Da so vilinci čudni? Kaj pa ti, saj je to prijetna ekipa. Malo se prepirajo, ampak skupaj zmoremo. Zbrati moraš pisma, pripraviti darila, preveriti, ali so bili vsi vljudni.
Severni jeleni? Da je Rudolfov rdeč nos sumljiv? In ne, nič od tega ne. Pije samo čaj, navsezadnje vozi. Brez njega in ostalih fantov ne bi imel časa leteti okoli sveta in ne bi zamudil.
Naj vam samo povem, da je najhujši od teh dimnikov. Pretlačiti se skozi neko nočno moro. Mislim, nočno moro. Utesnjeno, umazano in zadušljivo.
Je že ura? Danes, 6. decembra, moram leteti. Živjo, lepo te je bilo spoznati.

Tako lepo. Obožujem trenutek, ko letimo nad tlemi. Tiste utripajoče lučke in pisane božične jelke. Preden splezam na streho, za trenutek pogledam skozi okno. Vse je tiho, vsi spijo ... Ampak to okno je lepo; sveče na okenski polici, pisana vaza in to je verjetno fotografija ... In tako lepo prekrito, različni materiali in barve. Počakajte malo. Ali se moram prerivati do tistega dimnika? Morda lahko vidim skozi okno. Navsezadnje sem čaroben. Ja, to je dobra ideja.
Ho ho ho

Blog